(S)poznavanje gruzinske tradicije

Slovenija in Gruzija sta najbrž povezani veliko bolj, kot to vedo njuni državljani. Slovenski pesniki in pisatelji so svoj narod pridno spoznavali z gruzinsko tradicijo.

Tone Pavček je v slovenščino prevedel več del znanih gruzinskih avtorjev. V intervjuju, ki ga je leta 2008 ob pesnikovi 80. letnici za revijo Mladina pripravil Marjan Horvat je Pavček spregovoril o prevajanju gruzinskih avtorjev: “Rustavelija, gruzinskega klasika iz 11. stoletja pri kraljici Tamari. Takrat, ko sem to prevajal, smo imeli pobratimstvo med Tbilisijem in Ljubljano. Ko sem obiskal Tbilisi, so bili Gruzinci strašno presenečeni nad prevodom. Na njihovi televiziji so pokazali knjigo in mene, drugi dan pa so se mi vsi klanjali na tbilisijskih ulicah in pozdravljali “Gamardžova!”, kar pomeni dober dan. A zakaj sem ga prevajal? Zato ker ga je v ruščino prevedel Zabolotski, ki je v mladosti pri petindvajsetih letih napisal strašno lepo zbirko pesmi. Pohvalil jih je Trocki. In napisali so mu epigram: ‘Pazi se, Zabolotski, tebe hvali Trocki’. Zabolotski je preživel nato v lagerju osem let. Če je on prevajal Gruzince in tako plačal pohvalo, jih bom prevajal tudi jaz.”

Nad lepimi Gruzinkami se je v 19. stoletju navduševal pesnik in katoliški duhovnik Anton Aškerc. O ženskih čarih se je razpisal v pesmi:

Gruzinki

zlato-runo-askerc-gruzinkiMed gredami sem bil te srečal …
Ah, koliko tam rož diši!
Ti roža bila si najlepša,
vrtov gruzinskih mlada hči!

Med gredami sem bil te srečal,
a kaj je tebi tujec mar!
Kaj veš, kako ga je omamil
lepote vztočne tvoje čar!

Še vidim te, čeprav med nama
leži zdaj morje, daljni svet –
Gruzinka bleda, črnooka,
ti dražestni, opojni cvet!